...ta zelena dežela me prevzame....
...ta zelena dežela....moja dežela...res je lepa Slovenija. Kljub vsemu kaj se dogaja, kljub odpovedi Vietnama, Azorov, vseh jadranj, vseh službenih potovanj, smo nekako sprejeli, da je letos najbolje potovati doma. Turistični boni so več ali manj šli že pred tem malim popotovanjem po Sloveniji. Letos smo bili na Krasu, v Postojnski jami, v Blejskem vintgarju, Škocjanskih jamah, na Veliki Planini, vse impresivno, lepo, prijazno. Ta pot bi sicer morala trajati še dalje, pa smo vseeno se odločili, da zadnjih 5 dni gremo “domov”, na Vis. K prijateljem, bolj kot ne v osamo lepot mojega otoka.
Ampak to popotovanje po Sloveniji je bilo simpatično. Razdalje kratke, vmes pa ogromno možnosti za oglede raznoraznih stvari, mimo katerih se sicer vozimo kar tako...”ja tukaj je, bomo drugič...”. Ni nujno, da je vse slabo, malo smo upočasnili, svet je stal in na nek način še ponekod vedno stoji. Bohinj - Kranjska gora - Bovec - Slovenska obala, to je hiter povzetek, tisto kar šteje so stvari in predvsem doživetja, ki so vmes. Imamo dobro hrano, imamo lepo deželo, imamo ogromno stvari za ponudit, doživetja, ne samo lepih razgledov. In morda res premalo to nosimo v svet.
Ni vse perfektno seveda, Slovenija kot destinacija ni poceni, daleč od tega. Nastanitve so kar lepo v rangu višjih cen v Evropi. Porabili smo več kot bi recimo na Azorih, samo za spanje, pa bi bili na Azorih še en teden dalje. Sem pač tak, da želim videti čimveč, letos je to bila Slovenija, z vsemi prijatelji, ki smo jih srečali na poti in nam ne uspe vedno priti skupaj. Lepo je bilo.
Tudi vsega s tem virusom bo kmalu upam konec, takrat pa bomo spet dvigovali popotniški prah drugje. Hvala moja dežela.